Je kronična vnetna revmatska bolezen, ki primarno prizadene križno-medenične sklepe in hrbtenico, lahko pa tudi sklepe prsnega koša, večje periferne sklepe, pripenjališča kit, ligamentov in sklepnih ovojnic na kosti (enteze), oči (iridociklitis, konjunktivitis), srce (aortna insuficienca, motnje prevajanja), pljuča (apikalna fibroza) in ledvica (glomerulonefritis in amiloidoza ledvic).

 

Bolezen ima okoli 0,5 % prebivalstva. Kaj jo povzroči ne vemo, na močan dedni vpliv pri nastanku pa kaže prisotnost HLA B 27 antigena pri več kot 90% bolnikov.

 

Moški zbolevajo dva do tri krat pogosteje kot ženske in imajo običajno tudi agresivnejšo obliko bolezni.

 

Bolezen se ponavadi  začne počasi okoli 20 leta starosti z bolečino v križno-medeničnem predelu, ki se lahko širi obojestransko glutealno. Bolečina je močnejša ponoči in tudi po vsakem daljšem dnevnem počitku.

Razgibavanje jo omili. Jutranja okorelost traje več kot 1 uro.

Od splošnih simptomov so pogosti utrujenost, izguba teka in splošno slabo počutje.

 

Vnetje in s tem tudi bolečina se postopno širita navzgor po hrbtenici.

 

V okviru mišično-skeletne prizadetosti se lahko pojavijo tudi asimetrični oligoartritis (vneti do 4 periferni sklepi) s prizadetostjo kolkov, ramen in drugih večjih sklepov, predvsem spodnjih okončin, in entezitisi, najpogosteje Ahilove tetive, plantarne aponevroze in nartnih ligamentov.

 

Sklepno vnetje pri ankilozirajočem spondilitisu prizadene, za razliko od revmatoidnega artritisa,  tudi sklepno kapsulo, pripenjališče kapsule na kost in pokostnico, kar lahko na rokah in stopalih povzroči nastanek značilnih klobasastih prstov.

 

Vnetje je proliferativno in povzroča zakostenevanje ligamentov in sklepnih ovojnic, kar vodi v ankilozo hrbteničnih in perifernih sklepov.

 

Klinično se napredovanje bolezni kaže z zmanševanjem gibljivosti hrbtenice, perifernih sklepov in prsnega koša. Slednje lahko bolniku ob večjih naporih povzroča občutek težke sape.

 

Diagnozo postavimo na osnovi anamneze, klinične slike in značilnih sprememb vidnih na slikovnih prikazih hrbtenice in perifernih sklepov. Laboratorijski izvidi niso diagnostični.

 

Cilja zdravljenja bolnikov z ankilozirajočim spondilitisom sta ohranjanje gibljivosti hrbtenice in sklepov ter zmanjševanje bolečine.

Oboje lahko danes z redno fizikalno terapijo in sodobnimi zdravili že zadovoljivo uresničujemo.