Je kronično, destruktivno revmatsko-avtoimuno vnetje sklepov in obsklepnih struktur, ki nezdravljeno običajno vodi  do hudih okvar sklepov in invalidnosti.  Bolezen lahko prizadene tudi notranje organe, kožo, oči in živčevje.

 

Revmatoidni artritis ima 1 % prebivalstva, v Sloveniji torej približno 20.000 ljudi. Ženske obolevajo trikrat pogosteje kot moški.

 

Kaj natančno sproži nastanek bolezni, ne vemo, domnevamo pa, da je v nastanek vpletenih več medsebojno prepletajočih se dejavnikov (stres, genetika, okužbe, hormonski status).

 

Za bolezen je značilno simetrično vnetje zapestij, malih sklepov rok in stopal, načeloma pa lahko prizadene katerikoli sklep, vratno hrbtenico, kitne ovojnice in obsklepne burze. Dostikrat imajo bolniki tudi splošne znake in simptome kot so: slabo počutje, utrujenost, izguba teka, hujšanje, povišana telesna temperatura. Sklepne bolečine so najizrazitejše zjutraj, ko jih spremlja tudi dolgotrajna okorelost (več kot eno uro).

 

Kronično vnetje povzroča tanjšanje sklepnega hrustanca, obsklepno redčenje kosti,  kostne razjede in spremembe na obsklepnih strukturah (kite, mišice), kar vodi v razoblikovanje sklepov ter njihovo zmanjšano gibljivost in funkcionalnost.

 

Najpogostejša zunajsklepna manifestacija bolezni so podkožni revmatoidni vozlički, ki se lahko pojavijo tudi v pljučih in srcu. Bolezen lahko prizadene tudi osrčnik, rebrno mreno, pljuča, oči in drobno žilje.

 

Ker je bolezen agresiven, jo je  potrebno čimprej prepoznati in zdraviti.

 

Čeprav je ne znamo pozdraviti, jo lahko danes s številnimi zdravili, ki so nam na voljo, že uspešno obvladujemo in tako preprečujemo nastanek poznih zapletov in invalidnosti.